Porjavela koža je pogosto dojeta kot simbol zdravja, vitalnosti in privlačnosti. Vendar dermatologi opozarjajo, da je porjavelost v resnici znak poškodbe kože, ki nastane kot odziv na izpostavljenost ultravijoličnim (UV) žarkom.
Kaj se dogaja v koži ob izpostavitvi soncu?
Ko se izpostavimo UV-sevanju, zlasti UVA-žarkom, se telo odzove s povečano proizvodnjo melanina – pigmenta, ki daje koži temnejši odtenek. Melanin deln absorbira UV-žarke in ščiti DNK celic pred poškodbami, vendar ne prepreči vseh negativnih učinkov. Porjavelost je torej obrambni mehanizem, ne pa dokaz zdrave kože.
Pozitivni učinki izpostavitve soncu na kožo:
Tvorba vitamina D, ki je ključnega pomena za zdrave kosti, imunski sistem in dobro počutje. Zadostuje že 5–15 minut izpostavljenosti rok in obraza nekajkrat tedensko, odvisno od tipa kože.
Negativni učinki izpostavitve soncu na kožo:
Kratkoročni:
- Sončna opeklina (rdečina kože) – nastane večinoma zaradi delovanja UVB-žarkov.
- “Sončna alergija” oz. pravilneje polimorfna svetlobna reakcija – pojavi se pri nekaterih posameznikih, večinoma zaradi delovanja UVA-žarkov.
- Poslabšanje nekaterih kožnih bolezni, kot so rozacea, seboroični dermatitis, akne (začasno izboljšanje zaradi izsušitve, nato poslabšanje zaradi odebelitve povrhnjice in zamašenih por), fotodermatoze, imunološke bolezni kože, herpes na ustnicah, reakcije kože ob jemanju nekaterih zdravil.
- Izsušitev kože – suhost, luščenje, občutek zategovanja.
Dolgoročni:
- Pospešeno/prezgodnje staranje kože zaradi UV-žarkov (fotostaranje) – gube, izguba elastičnosti, tanjšanje kože, kapilare in rdečina kože, spremenjena pigmentacija kože (neenakomerna barva kože, melazma, sončne pege, svetle lise na golenih in podlakteh), sončna elastoza (zadebeljena koža rumenkaste barve z globokimi gubami).
- Povečano tveganje za nastanek kožnega raka – bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in njegova predstopnja aktinična keratoza, melanom (najnevarnejša oblika).
Kako se varno izpostaviti soncu?
Popolnoma varnega izpostavljanja soncu ni, lahko pa se soncu izpostavljamo pametno in zaščiteno:
– Vsakodnevna uporaba zaščitnih krem s fizikalnimi ali kemičnimi širokospektralnimi UV filtri (proti UVA in UVB žarkom), z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 30 ali več) – nanos mora biti enakomeren, zadosten in ponavljajoč, tudi v oblačnem vremenu, v senci, pozimi, med vožnjo z avtomobilom, ob delu v bližini oken.
– Izogibanje soncu med 10. in 17. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše.
– Nošenje klobuka s širokim robom in kakovostnih sončnih očal.
– Nošenje lahkih, gosto tkanih oblačil in kopalnih oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami.
– Nežno čiščenje in vlaženje kože po izpostavitvi soncu, da preprečimo izsušitev kože.
– Lahka, vlažilna nega kože z losjoni, ki vsebujejo antioksidante (vitamin C, E) za zaščito pred prostimi radikali, in druge aktivne učinkovine za pomiritev kože (zaščitne kreme kljub pravilni uporabi prepuščajo manjši odstotek UV žarkov).
Izpostavljanje soncu v hribih:
Izpostavljanje soncu v gorah zahteva strožjo zaščito kot na morju ali v mestu:
– UV-sevanje se poveča za 10–12 % na vsakih 1000 m nadmorske višine.
– Svetle skale odbijajo do 80 % UV-žarkov, kar povzroča večjo verjetnost opekline na manj zaščitenih delih (nos, ušesa, brada).
– Hladen in vetroven zrak zmanjša občutek vročine, a UV-žarki še vedno intenzivno obsevajo kožo.
Kaj pomeni rdečina po izpostavitvi soncu?
Rdečina po izpostavitvi soncu ni normalen odziv, temveč znak poškodbe kože. UVB-žarki poškodujejo DNK celic, telo sproži imunski odziv, kar povzroči:
- razširitev kapilar (rdečina),
- občutljivost, bolečino, oteklino,
- luščenje kože kot posledico odstranjevanja poškodovanih celic.
Ob tem nastajajo prosti radikali, ki dodatno poškodujejo celice. Poškodbe kože se z leti nabirajo, seštevajo in pomnožujejo, ter po več letih in desetletjih povzročijo nastanek kožnega raka ter fotostaranje, ki je najbolj razširjena dolgoročna posledica delovanja UV-žarkov na kožo. Dolgoročne posledice prekomernega in ponavljajočega se izpostavljanja UV-žarkom sonca (in solarija) pa se lahko pojavijo tudi brez predhodnih večjih sončnih opeklin.
Jesenska nega kože: čas za obnovo
Po poletju je koža pogosto izsušena, občutljiva in pigmentirana. Jesen je idealen čas za regeneracijo:
- Vlaženje z izdelki, ki vsebujejo hialuronsko kislino, ceramide, glicerin, pantenol, alantoin, niacinamid.
- Nežna eksfoliacija z encimskimi ali kemičnimi pilingi.
- Posvetlitev pigmentnih madežev z vitaminom C, niacinamidom, retinoidi (jeseni, ne poleti).
- Prehod na hranilne kreme z olji in ceramidi ter balzame za suhe predele.
Zaključek
Porjavela koža ni dokaz zdravja, temveč znak, da je bila koža izpostavljena škodljivim UV-žarkom. Zavedanje o negativnih posledicah izpostavltve soncu je
ključno za ohranjanje zdrave, mladostne kože. S pametnim pristopom k zaščiti in nego po poletju lahko zmanjšamo škodo in poskrbimo za dolgotrajno lepoto in
zdravje kože.
Prispevek je pripravljen s sodelovanju s Tanjo Kmecl, dr.med., specialistko dermatovenerologije
Akcija v Ambulanti ZDRAVJE:
Do vključno 31.12.2025 vam ob dermatološkem pregledu podarimo darilni bon v vrednosti 40 EUR, ki ga lahko izkoristite kot popust za odstranitev kožnih sprememb.