Bolečine v kolenih so pogost pojav, s katerim se vsak posameznik sreča vsaj enkrat, če ne večkrat v življenju. S tem ko se je človek med evolucijskim razvojem postavil na noge, je obremenitev teže telesa padla na hrbtenico, kolena in tudi sklepe stopala, pri čemer se obremenitve med hojo prenašajo na sklepe. Zato nas pogoste težave z omenjenimi sklepnimi sistemi ne smejo presenečati.
Razlogi za bolečine v kolenu so številni. Najpogostejši vzrok bolečin v kolenu so obrabe sklepnega hrustanca, ki pa jih uspešno zdravimo, tudi z manj invazivnimi posegi, na primer z artroskopijo. Za uspešno zdravljenje pa je treba postaviti natančno diagnozo in določiti stopnjo in mesto obrabe hrustanca.
Obraba kolena
Obraba kolena ni enkraten dogodek, temveč stanje, ki nastaja skozi leta. Prve težave se lahko pričnejo pojavljati že v srednjih letih. Sprva so te blažje, pojavljajo se po večji fizični aktivnosti ali preobremenitvi, in s počitkom minejo v nekaj dneh ali tednih. S staranjem in napredovanjem težav pa lahko postanejo bolečine vse pogostejše. Artroza je obolenje celotnega sklepa, kjer so prizadeti tako sklepni hrustanec kot meniskusi, prihaja do atrofije obsklepnih mišic in tetiv, spremeni se tudi sama zgradba kostnine. Lahko se tvorijo tudi t.i. kostne ciste in osteofiti, ki pa niso nevarni, in so le znak napredovale bolezni.
Bolečina se običajno poslabša ob obremenitvi in se sprva pojavlja predvsem na sprednji ali notranji strani kolena, predvsem pri hoji navzdol in po neravni površini. Značilna je tudi vremenska preobčutljivost. Sčasoma je bolečina lahko prisotna tudi v mirovanju in celo ponoči. Oteženo je čepenje, klečanje in hoja po neravnem terenu, ki bolečine še poslabšajo.
Poškodba meniskusa in ukrepanje
Poškodba meniskusa je lahko travmatska t.j. povezana z dejansko poškodbo meniskusa ob nenadnem zasuku kolena, kar povzroči zatrganje meniskusa, ali degenerativna – povezana z degenerativnimi spremembami v sklopu obrabe, ki so neodvisne od poškodbe. Ukrepanje je odvisno od vrste poškodbe in simptomatike.
Pri travmatskih poškodbah je najpogosteje potrebna delna odstranitev ali zašitje poškodovanega dela, kar lahko napravimo med manjšim kirurškim posegom (artroskopijo).
Pri degenerativnih poškodbah pa je primernejše konzervativno zdravljenje. Odstranitev meniskusa bi namreč lahko pomenilo še hitrejše napredovanje obrabnih sprememb. Konservativno zdravljenje običajno obsega fizioterapijo, vaje za krepitev stegenske muskulature ter izogibanje sprožilcem bolečine. V zadnjem obdobju so vse pogostejše tudi aplikacije trombocitne plazme, bogate s trombociti (t.i. PRP, platelet rich plasma), pri katerih v sklep vbrizgamo pripravek iz lastne krvi. Rastni faktorji, ki se pri tem sproščajo, omogočajo zmanjšanje vnetja, zmanjšanje bolečine ter počasnejše napredovanje obrabe kolena.
Poškodbe in preobremenitve
Topla jesen je odlična za vse navdušence teka in druge športe v naravi. Vendar pa se povečane obremenitve, ki se pojavljajo predvsem pri teku po trdi podlagi, pogosto odražajo v bolečinah v kolenu. Pogosti so preobremenitveni sindromi, kot npr. skakalno koleno oz. patelarni tendinitis (bolečina na sprednji strani kolena v poteku patelarnega ligamenta) ali tekaško koleno oz. iliotibialni sindrom (bolečina na zunanji strani kolena v poteku iliotibialnega ligamenta). Neugodni so tudi nenadni padci ali druge nesreče, ki lahko povzročijo zvin ali celo zlom v področju kolena ali sosednjih sklepov.
Protin (laično putika)
Protin je vnetna bolezen, ki jo povzroča prekomerno kopičenje sečne kisline v telesu. Povišane ravni sečne kisline lahko privedejo do nastanka kristalov sečne kisline v sklepih, kar povzroči hudo bolečino, oteklino in druge znake vnetja. Bolečina običajno nastane nenadoma, dobesedno čez noč, brez predhodne poškodbe, sklep pa je pordel in močno boli. V takšnih primerih je ustrezno ravnanje takojšnja predstavitev pri osebnem zdravniku.
Revmatska obolenja
Čeprav se beseda “revma” laično uporablja za opis domala kakršnihkoli težav s sklepi, kostmi in mišicami, pa so revmatološka obolenja relativno redko razlog za bolečine v kolenu ali drugih sklepih. Za revmatološka obolenja je za razliko od degenerativnih obolenj značilen pretiran in posledično škodljiv vnetni odziv imunskega sistema proti strukturam lastnega telesa – avtoimunost. Revmatsko obolenje prepoznamo po tem, da so mu najpogosteje pridruženi tudi drugi simptomi, kot denimo blago povišana telesna temperatura, splošna utrujenost in slabo počutje ter prizadetost drugih organov, za bolezen pa so značilne tudi spremembe na krvi (povišani vnetni markerji). Pogosto je prizadetih več sklepov. Za razliko od obrabnih sprememb, ki s staranjem prizadenejo večji del prebivalstva, je zaradi revmatskih obolenj prizadet le manjši del populacije. Čeprav lahko zboli vsak, tudi otroci in starejši, je najpogostejši začetek bolezni v mlajših do srednjih letih.
Je lahko kriv križ, pa nas boli koleno?
Bolečina se lahko širi tudi iz hrbtenice, proti kolenu, običajno po zadnji ali zunanji strani stegna, in lahko seva vse do stopala. To strokovno poimenujemo (lumbo)ishialgija, vzrok pa je običajno v medvretenčni ploščici, ki pritiska na živčno korenino. Podobno pa se bolečina lahko širi tudi iz področja kolka proti kolenu, predvsem ob njegovi obrabi. Diagnostika zahteva dober klinični pregled s strani specialista ter ustrezno slikovno diagnostiko, najpogosteje je to rentgensko slikanje ali tudi magnetna resonanca, včasih pa je neznanka tudi za izkušenega specialista. Vsekakor pa je potrebno najti pravi vzrok težav, saj je samo tako mogoče ustrezno in uspešno zdravljenje.
Zdravljenje
Pri bolečini v kolenu je ključno razumeti, da obstaja več različnih vzrokov. Pomembno je razlikovati med različnimi vzroki bolečine, najsi bodo to obrabne spremembe kolena, poškodba, preobremenitveni sindromi, protin ali revmatološka obolenja. Vsaka od teh bolezni ima svoje značilnosti in različne načine zdravljenja. Postavitev pravilne diagnoze pa je ključnega pomena za učinkovito zdravljenje in obvladovanje bolečine.
Imate tudi sami težave z bolečimi koleni in bi želeli posvet s specialistom? Naročite se na pregled v ambulanti Zdravje, kjer lahko opravite ortopedski pregled in osnovno diagnostiko z RTG slikanjem.
Prispevek je pripravljen v sodelovanju z Dr. Matejo Sirše, dr. med., specialistko ortopedske kirurgije.
Prisluhnite pogovoru z Dr. Bogdanom Ambrožičem o zdravljenju bolečin z lastno krvno plazmo.