Koža je največji organ oziroma čutilo človeškega telesa. Varuje nas pred škodljivimi vplivi okolja, skrbi za regulacijo telesne temperature ter preprečuje dehidracijo. Nekatere bolezni se odražajo prav na koži. Med najpogostejše kožne bolezni štejemo alergije, ko smo preobčutljivi na zaužito ali dotaknjeno snov. V najstniških letih so pogosta težava akne. Zelo pogoste bolezni so tudi luskavica, pigmentna znamenja, bakterijska in glivična vnetja. Vse spremembe na koži je treba jemati resno.
Matejino znamenje na koži
Mateja je že kar nekaj časa na hrbtu opazovala »piko«, ki je rahlo spremenila obliko. Ker jo je skrbelo, je na portalu Čakalne dobe pregledala, kdaj bi pri posameznih izvajalcih prišla na vrsto v javnem zdravstvenem sistemu. Povprečna čakalna doba za prvi dermatološki pregled z napotnico s stopnjo nujnosti ZELO HITRO je 80 dni (vir: NIJZ, julij 2019), zato se je odločila za obisk zasebnega specialističnega centra Ambulanta ZDRAVJE, kjer so jo na pregled naročili že naslednji dan.
Dermatologinja Ana Slana je temeljito pregledala Matejine pigmentne spremembe na celem telesu in predlagala kirurško odstranitev spreminjajočega se znamenja na koži. Mateja se je naročila na kirurški izrez, ki ga je prav tako v Ambulanti ZDRAVJE nekaj dni kasneje opravila splošna kirurginja Tamara Klarić.
Potek zdravstvene obravnave
Pri kirurškem izrezu gre za klasično metodo odstranitve materinih znamenj na koži s skalpelom, pri katerem se po posegu koža zašije. Pred posegom so Mateji področje omrtvičili z lokalnim anestetikom, tako poseg ni bil boleč. Izrezano tkivo so poslali na histopatološki pregled na Inštitut za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Materinim oziroma pigmentnim znamenjem strokovnjaki pravijo melanocitni nevusi. Melanocitni nevusi so lahko prirojeni ali pridobljeni, nevarni so lahko predvsem slednji. Večina teh znamenj nastane zaradi vpliva sonca in prav ta znamenja predstavljajo največje tveganje za spremembo v maligno obliko kožnega raka, ki ga imenujemo melanom. Melanom predstavlja 15 % vseh kožnih rakov, a povzroča 90 % smrti zaradi kožnega raka. V Slovenij vsako leto za malignim melanomom zboli približno 600 ljudi. Več o malignem melanomu si lahko preberete na strani Onkološkega inštituta Ljubljana.
Znamenje, ki ni predstavljalo nevarnosti za zdravje
Mateja je po posegu imela še kontrolo pri kirurginji, ki je ugotovila, da se je rana uspešno zacelila, patološki izvid pa je na srečo pokazal, da sprememba ni bila maligna. Njena izkušnja je bila pozitivna, saj se je celotni postopek odvijal zelo hitro in profesionalno. Bila je vesela, da se ji je čez čas rana lepo zacelila, brazgotina pa je danes skoraj neopazna.
Zgodba je povzeta po resničnih primerih in služi kot prikaz procesa obravnave stranke v specialističnem centru Ambulanta ZDRAVJE.