Vas mučijo bolečine v zapestju, mravljinčenje dlani, morda celo otrplost in otrdelost dlani? V zapisu preverite, ali ne gre morebiti za težave s sindromom karpalnega kanala. Predolgo čakanje na pregled pri zdravniku specialistu lahko povzroči trajno nepopravljive posledice.
Prepoznajte prve znake sindroma karpalnega kanala preden vam predmeti začnejo padati iz rok
Običajno se težave karpalnega prehoda najprej pokažejo kot neprijeten občutek in blago mravljinčenje dlani, včasih tudi otrplost in otrdelost dlani. Najprej so ti znaki prisotni ob obremenitvi (vožnja kolesa, daljša vožnja ali telefoniranje), nato pa tudi ponoči, celo tako, da nas bolečina prebuja. Pogosto se bolečina razširi v podlaht in nadlaht, lahko tudi v ramo ali vrat. O napredovalih simptomih govorimo, ko oslabi gibljivost palca in se onemogoči prijem. Nenadoma se sami sebi zdimo nespretni in nerodni, saj nam pričnejo predmeti padati iz rok.
Zakaj pride do težav s karpalnim kanalom in kaj ima zraven miška?
Sredinski živec v človeški dlani (nervus medianus) preide v dlan skozi zapestni prehod, pogovorno temu rečemo karpalni kanal. Sredinski živec omogoča, da gibamo vse prste, razen mezinca in prstanca, oživčuje velik del dlani, zaznava dražljaje na predelu dlani (toplo, hladno, dotik) in omogoča t.i. pincetni prijem, ki je potreben za pisanje in prijemanje. Vzrok za nastanek je običajno preobremenjenost zapestja zaradi dalj časa trajajočih, ponavljajočih se monotonih gibov ali tresljajev, kot jih izvajajo npr. šoferji, frizerke, računalničarji, športniki, glasbeniki, dolgotrajna vožnja s kolesom … V zadnjem času se opaža tudi vse več težav zaradi daljše uporabe miške med delom.
Kdaj je smiselno obiskati zdravnika specialista ali kirurga?
Dr. Martin Zorko, dr.med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine v Ambulanti Zdravje, svetuje: »Smiselno je, da ne čakamo napredovanja bolezni, temveč pravočasno obiščemo zdravnika. Dolgotrajni pritisk lahko povzroči nepopravljive posledice na živcu, poleg tega usihajo mišice.« Zdravnik specialist, običajno fiziater, opravi klinični pregled in obolelega napoti na preiskavo EMG, s katero se izmeri hitrost prevajanja impulza po živcu. Na podlagi preiskave in pregleda fiziater oceni stopnjo prizadetosti ter svetuje najbolj primerno obliko zdravljenja, ki je lahko:
- fizioterapija z vajami za zapestje in eventuelno bandaža zapestja,
- opornica za zapestje za čez noč,
- injekcija kortikosteroida (blokada) ali
- operacija.
Ali se lahko karpalni kanal pozdravi brez operacije, na primer s fizioterapijo?
»Operacija je smiselna takrat, ko konzervativne tehnike zdravljenja, kot sta manualna fizioterapija in terapevtska vadba, ne pomagajo, kar se opazi že po eni ali dveh obravnavah,« Martin Zorko, dr.med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine v Ambulanti Zdravje, predstavi potek manj tveganih tehnik nekirurškega zdravljenja karpalnega kanala. »Na fizioterapevtski obravnavi fizioterapevt z manualno terapijo sprosti prenapete mišice podlahti, v kolikor pa premičnost živca zaradi pritiska napetih mišic, sklepov ali vezivnega tkiva ovirajo strukture drugje, npr. na vratu ali nadlahti, se sprosti tudi te. Z mobilizacijo zapestnega sklepa se izboljša gibljivost med zapestnimi kostmi ter s tem živcu omogoči boljšo premičnost med tkivi, saj se gibljivost nekaterih sklepov v dlančnicah zmanjša zaradi predolgega zadrževanja zapestja v določenem položaju.«
Terapijo priporočamo tudi po operaciji, ki običajno zahteva 6 do 8 tednov okrevanja. Izid operacije je običajno dober, vendar tudi odvisen od tega, kako močno je bil poškodovan živec.
Kdaj pri težavah s karpalnim kanalom pomaga operacija?
Operacija je smiselna takrat, ko preostale tehnike zdravljenja ne pomagajo. Uspešna operativna sprostitev medianega živca praviloma v nekaj dneh olajša mravljinčenje, postopoma zmanjša tudi bolečino, tako da spanec ni več moten. Po operaciji ostane brazgotina, bolečina lahko v tem predelu vztraja še nekaj mesecev po operaciji. Enako velja za občutek za dotik in zmanjšano moč v roki. V ambulanti Zdravje izvaja operacijo karpalnega kanala specialist splošne kirurgije Ernest Novak, dr.med.