Ateroskleroza – kaj lahko storimo sami?

Pri aterosklerozi gre za proces odlaganja maščob v steno arterij in mašenje teh žil, ki iz srca dovajajo kri vsem organom v telesu. Ta proces poteka postopno in pogosto brez posebnih opozorilnih znakov, zato je aterosklerozo predvsem potrebno z vsemi sredstvi preprečevati.

Zelo pomembno je, da poznamo dejavnike tveganja in da bolezni srca in ožilja preprečujemo na vsakem koraku. Preprečujemo jih predvsem sami, in sicer pri sleherni odločitvi v našem življenju: ko se odločamo kaj bomo jedli, da ne bomo prižgali cigarete ali da bomo namesto dvigala uporabili stopnice.

Kako preprečiti aterosklerozo?

Prvi in najpomembnejši korak je zmanjšanje ali odstranitev dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Med dejavnike tveganja, ne katere ne moremo vplivati, sodijo predvsem dednost, starost in spol.  Dejavniki tveganja, na katere lahko sami vplivamo in lahko tudi sami veliko naredimo, pa so:

  • visok krvni tlak,
  • povišane vrednosti holesterola v krvi,
  • telesna nedejavnost,
  • čezmerna telesna teža,
  • kajenje,
  • čezmerno uživanje alkoholnih pijač,
  • prisotnost sladkorne bolezni in
  • stresni način življenja.

Več dejavnikov tveganja, kot je prisotnih, večja je verjetnost za nastanek in napredovanje aterosklerotičnih sprememb.

Zdrav življenjski slog je pravi recept!

Ateroskleroze danes ne znamo odpraviti ali pozdraviti, lahko pa jo obvladujemo z zdravim življenjskim slogom. Torej največ, kar lahko naredimo sami, so spremembe, ki vključujejo:

  • zdravo prehrano,
  • redno telesno dejavnost,
  • opustitev kajenja in čezmernega uživanja alkohola ter
  • obvladovanje stresa.

S spremembo življenjskega sloga lahko res veliko naredimo. Najboljše zdravljenje ateroskleroze pa je seveda njeno preprečevanje.

Kako ugotavljamo ogroženost za nastanek ateroskleroze?

Stanje srca in ožilja ter zdravje organizma nasploh lahko učinkovito preverjamo z rednim merjenjem ključnih parametrov, to sta krvni tlak in pulz, ter določanjem vsebnosti sladkorja, holesterola in drugih maščob v krvi. Pomembna sta tudi indeks telesne mase (ITM) in obseg pasu. Poleg tega je smiselno opraviti ultrazvočno preiskavo ožilja, najpogosteje UZ vratnih žil.

V Ambulanti ZDRAVJE s pomočjo ultrazvočne preiskave ožilja (vratnih arterij in arterij okončin) Olivera Pečanec, dr. med., specialistka radiologije ugotavlja morebitno prisotnost aterosklerotičnih sprememb. Pregled je hiter in neboleč, stranka tako pravočasno prepozna dejavnike tveganja in lahko prilagodi življenjski slog, da ne pride do poslabšanja stanja.

Meni